HTC One V – test na dlani

Vse od uradne slovenske predstavitve serije HTC One me je zanimalo, kako se trojica X, S in V odreže v vsakodnevi uporabi. Testi in napovedi na tujih straneh so v veliki večini obljubljali odlično izkušnjo, predvsem so superlativi leteli na One X, ki je najzmogljivejši od trojice. Pa pustimo to, v tem testu bo beseda tekla o HTC One V, ki sem ga v roke dobil pred dobrim tednom, gre pa za vstopni model. Zakaj V, komu je namenjen, v čem se razlikuje od modelov One X in One S … vse to najdeš v spodnjem testu.

One V v številkah

deluje v omrežjih: 2G (GPRS/EDGE), 3G (HSDPA)
procesor: 1 GHz
delovni pomnilnik: 512 MB
notranji pomnilnik: 4 GB (razširitev do 32 GB)
zaslon: 9,4 cm širine (3,7 palcev), 480 x 800 pikslov, 16 mio barv
kamera: 5 MP (28mm f/2.0), samodejno ostrenje, LED bliskavica, ročno ostrenje s pritiskanjem na zaslon, BSI senzor (za boljše fotografije v slabi svetlobi),
snemanje videa: HD 720p, možnost zajema fotografij med snemanjem
povezljivost: Wi-Fi (tudi hotspot), Bluetooth 4.0, USB, DLNA
ostalo: merilec pospeškov, GPS
baterija: Li-on 1500 mAh
OS: Android 4.0, Ice Cream Sandwich (HTC Sense 4.0)
dimenzije: 120.3mm x 59.7mm x 9.24mm
masa: 115 g

Zakaj V?

Nekoliko razočaran odgovora na to vprašanje nisem našel. Res si želim, da bi v ozadju bila neka zgodba, v resnici pa je čisto preprosto, serijo One sestavlja več naprav, vsaka pa potrebuje svoje ime. Če naredim vzporednico s preteklimi modeli HTC, se One V po karakteristikah in namenu zelo približa modeloma Sensation XE in XL, saj je prvotno namenjen poslušanju glasbe, na to vsaj namiguje oznaka Beats Audio na zadnji strani. Če ne drugega, gre za lep dodatek na že tako vrhunsko dodelano ohišje. To, da je One V oglaševan kot telefon vstopnega razreda, mu dela krivico, saj gre za zelo zmogljivo napravo, mogoče ne na papirju, vsekakor pa v praksi. Zmogljivejša One S in One X sta res za razred boljša, a povprečen uporabnik, sem štejem tudi sebe, bo več kot zadovoljen z vsem, kar ponuja One V.

Ohišje in strojna oprema

HTC je eden redkih proizvajalcev mobilnih telefonov, ki si še dopušča nekaj svobode pri obliki ter izbiri materialov. Ta drugačnost se pri One V precej pozna, saj poleg kovinskega zadnjega dela prinaša svežino tudi v obliki “brade”, ki se je spomnim iz modelov HTC Hero in Legend. “Brada” je tokrat popolnoma brez gumbov, namenjena počitku za prste, gumbi pa svoje mesto najdejo centimeter višje, takoj pod zaslonom in nudijo udobno uporabo.

Zaslon v diagonalo meri 3,7 palcev, kar je po naše 9,4 cm in je dovolj velik za uporabo aplikacij in brskanje po spletu. Razumljivo je dogajanje na zaslonu nekoliko manj vidno na močni dnevni svetlobi, sicer pa sem bil s kvaliteto zaslona zadovoljen. Ker zaslon ni ravno največji, pripomore k manjši porabi baterije, ki ob normalni uporabi zdrži tudi do 3 dni. Če večino časa preživiš na internetu in igraš igre, se seveda čas prepolovi, medtem ko SMS-i in klici baterijo komaj “ranijo”.

Naj se hitro sprehodim še čez uporabne lastnosti ohišja. Na zgornji strani sta vhod za slušalke (levo) in tipka za odklep/zaklep zaslona, na desni stranici sta tipki za glasnost, na levi spodaj je nezaščiten microUSB vhod za polnjenje in povezavo z računalnikom. Omeniti velja diskretno postavljeno lučko desno od vhoda za slušalke, torej zgoraj, ki med polnjenjem sveti rdeče, ob spregledanih sporočilih ali klicih pa utripa zeleno. Če ni posebnosti, preprosto ne sveti. Pod zaslonom se nahajajo tri na dotik občutljive tipke, leva za nazaj, srednja za domov oz. vstop v meni in desna za priklic večopravilnosti. Nekateri boste mogoče pogrešali tipko možnosti/več, meni so se tri tipke zdele povsem dovolj.

Na zadnji strani spodaj je plastičen del, ki se odstrani in skriva prostor za SIM in microSD pomnilniško kartico. Ko je plastičen del odstranjen, omrežje ne deluje, zato pazi, da ga ne izgubiš

ICS in HTC Sense

Na testiranem telefonu sta bila naložena Ice Cream Sandwich (Android 4.0.3) in HTC Sense 4.0. Osebno sem mnenja, da je HTC Sense najboljša izbira takoj za prednaloženim Androidom, ki ga sicer vidimo na zelo malo napravah (nazadnje Nexus). Vtičniki in preobleke (teme) so dovolj za popolno preobrazbo in prilagoditev operacijskega sistema.

Tipka za večopravilnost prikaže vse delujoče aplikacije, poteg predogleda v desno pa jih zapre. Iz zaklenjenega zaslona lahko z eno potezo zaženeš funkcijo telefon, e-pošto, sporočila ali fotoaparat, lahko pa si dodaš tudi bližnice po meri.

Ironično je, da sem največ pomanjkljivosti opazil prav pri osnovnih funkcijah telefona, pri klicanju in pošiljanju SMS-sporočil. Pri klicih se mi je v tednu in pol testiranja petkrat zgodilo, da sem ponesreči poklical nekoga pa niti ne zadnjega na seznamu klicev, kar se rado zgodi. Pri SMS-ih mi je sive lase povzročalo predvidevanje, ki je v določenih trenutkih odlično, včasih pa popolnoma uporabno in smiselno zapisano besedo spremeni v neumnost, ki se je niti po pomoti ne bi spomnil. Sčasoma sem funkcijo, ki očitno še ni zrela za vsakodnevno uporabo v slovenskem jeziku, izklopil.

Foto, video in Beats Audio

Ena izmed dobrih lastnosti je fotoaparat. Različni viri navajajo, da za zajem fotografije potrebuješ zgolj sekundo (skupaj z odklepom zaslona in zagonom aplikacije fotoaparat), kar je sicer res, a je veliko tako zajetih posnetkov neostrih ali pa “potresenih” in so tako neuporabni. Kljub temu, da je fotoaparat res zelo hiter, predlagam, da si pred zajemom fotografij vzameš sekundo časa več in poskrbiš, da fotografije ne bodo razočarale. Za fotografiranje hitrih situacij (živali, šport …) lahko tipko za zajem fotografije držiš, telefon pa bo v naslednjih sekundah zajel 20 fotografij, med katerimi bo samodejno predlagal najboljšo. Fotografije, zajete pri tem načinu imajo najvišjo ločljivost in so tako teoretično uporabne prav vse. Tudi kvaliteta posnetkov je zadovoljiva, dobrodošla je možnost ročnega ostrenja med snemanjem, ki pa na koncu ne izgleda najbolj elegantno, a ker s telefonom upam, da ne snemaš celovečernih filmov, ne bo hudega.

Kaj pa zvok? Pri poslušanju glasbe k boljši kvaliteti veliko pripomore tehnologija BeatsAudio, ki jo najdemo na vedno več HTC modelih. Gre za programsko rešitev, ki ojača zvok, ob tem pa ta ne pridobi nobenega šuma ali popačenja. Ob vklopu funkcije je zvok vsaj za razred boljši in izklop sploh ni smiseln in niti ne razumem, zakaj so možnost izklopa vključili med bližnjice.

Komu je namenjen?

Ciljna populacija za HTC One V bi rekel, da je mladež, predvsem zaradi ugodne cene in vseh že prednaloženih funkcij ter aplikacij (Twitter, Facebook, TuneIn Radio, SoundHound …). Nikakor ne izključujem, da telefon ni namenjen za poslovno uporabo ali pa za bolj napredne uporabnike, a skoraj zagotovo bodo ti raje posegli po modeli One X. Mene je telefon navdušil in mi dal jasno vedeti, da več ne potrebujem. Ne močnejšega procesorja, ne dodatnega pomnilnika, vsega je preprosto dovolj, da telefon deluje in opravi vse svoje naloge. In opravi jih dobro.